Pred leti sem imel v Izolski marini privezano barko in z enim ribičem iz Izole sem bil dogovorjen, da mi vsako leto pomaga okoli servisiranja motorja ... pač poleti se ne lovi toliko rib.
Tako sva enkrat sedela na pivu in beseda je nanesla na to, kako so v luških kapitanijah sami šminkerji, ko pa kaj zagusti stisnejo pa rep med noge ... in je opisal dogodek, ki se je zgodil pred leti (ne me vprašat, pred koliko leti ... že jaz 10 let nima več tam čolna), kako je njegov kolega šel na ribolov in ga je zajelo neurje. Vsi ostali so bili že na obali, njega še ni bilo in tudi na VHF se ni javljal ... zato so pomislili na to, da se mu je kaj zgodilo.
Odšli so na luško kapitanijo in kapitanu povedali kaj se dogaja, ter ga prosili, da mu gre na pomoč, ona pa je rekel, da v takem ne bo hodil na morje. Baje da je padlo veliko hudih besed, na koncu pa so ga prijeli in ga odnesli na plovilo kapitanije in ga nagnali da ga gre iskat.
... no našli niso ničesar ...
... čez (če se prav spomnim) par mesecev pa je truplo v mrežo zajela ena od kočaric ... povedal je, da je videl truplo ... seveda so bili tam zbrani vsi ribiči, ker so jim iz koče javili, kaj so "ujeli" ... in da si ne moreš misliti, kaj naredi morje v tem času ...
... evo to, je to ...
nauk: ... na kapitanijah so šminkerji
... in ... spoštuj morje, zato nosi rešilni jopič