Salpa

(Sarpa Salpa)

ang.: Salema
franc.: Saupe
nem.: Goldstrieme
ital.: Salpa

Salpa je potrdilo, da je rod Šparidov zelo raznolik in edinstven. Za razliko od ostalih Šparidov, ki imajo nekateri velike zobe in so izraziti predatorji in mesojedci , je Salpa miren vegetarijanec, ki se pase na algah in ostalem morskem rastlinju. Zadržuje se v velikih jatah. Je precej razširjena in lahko prepoznavna riba.

Telo salpe je ovalne oblike, visoko bočno sploščeno, kot pri večini ostalih šparidov. Glede na telo je glava kraka, ustnice debele a usta majhna. Zobje so drobni, prilagojeni za obiranje alg. Oči so rumene, prostor med očmi je širok. Hrbet je sivkasto zelen, boki srebrnosivi, trebuh bel. Po telesu ima  10 do 11 zlatorumenih prog vzdolž telesa, po katerih je lahko prepoznavna. Ob kratkih prsnih plavutih ima črno liso (bolje rečeno piko). Repna plavut je dvokraka z zašiljenimi vrhovi.

Zraste do 3kg teže in 51 cm dolžine, povprečna lovna teža pa je okoli 0,15 kg, Saj jo je zelo težko ujeti, sploh večje primerke. Salpa je hermafrodit, spolno dozori pri dolžini okoli 20 cm. Mresti se ob začetku jeseni.

Razprostranjena je od Biskajskega zaliva do juga Afrike, v vzhodnem Atlantiku in skoraj v celem Mediteranu, s tem da je v Črnem morju redka. V Jadranu živi vzdolž cele obale v večjih ali manjših jatah. Redko jih najdemo posamezno izven jat, če pa že so to običajno veliki primerki. Zaradi specifičnega načina prehranjevanja ne zahaja v večje globine, ampak se drži do 30 m globine. Pogosto obira alge s samega roba plime in oseke (nekaj cm vode). Zadržuje s e v zaprtem temnem morju, v kanalih, kot tudi na položnih zunanjih pozicijah. Najpogostejša je ob obali Istre, v kronatskem arhipelagu ter okoli vseh zunanjih otokov, s tem da se največji primerki ujamejo palaguškem, viškem, lastovskem in mletskom področju. Najraje se zadržujejo nad kamnitem, z algami poraslem dnu, nad morskimi travniki posidonije, kot tudi na peščenem dnu v glavnem do petnajst metrov globine. Je zelo številna in je plen večjim plenilcem.

Manjši primerki so vsejedi in se zato dajo ujeti na kruh ali pastelo, veliki primerki pa ne kažejo nikakršnega interesa za ponujene vabe in so zelo plahi. Tu je tudi vzrok, da se najpogosteje ujamejo samo manjši primerki. O ciljnem trnkarjenju na salpe težko govorimo, so pa lahko slučajen ulov pri lovu drugih rib kot so ciplji recimo. Če hočemo loviti Salpo je najboljše, da si nabavimo opremo za podvodni ribolov, takrat lahko ustrelimo tudi primerke težje od kilograma.

Naj še povem, da sem nekoč v ribarnici kupil Salpo in jo potem doma pripravil v pečici. Bila je tako zanič, da je nisem mogel pojesti do konca. Potem pa sem ob neki drugi priliki jedel na Salpe na Pagu  in so bile tako okusne, da jih lahko primerjam z orado. Vzrok leži v njeni prehrani, ker je rastlinojed se po smrti začne hitro razkrajati in če ni sveža ima potem ogaben okus. Ko jo ujamemo, ji takoj očistimo drobovino in jo čim prej pripravimo. Tako bo Salpa odlična.