Ribolov iz barke

Uvod:

Sledeči prispevek je namenjen ribolovu iz barke v njegovem ožjem pomenu, saj pod ribolov iz barke sodi tudi panula, lov z ostmi, parangalom, verical jigging in še kaj. Torej govoril bom o ribolovu iz mirujočega plovila (zasidranega ali privezanega na bojo) oziroma ustavljenega plovila, ki ga nosi tok z uporabo »klasičnih« vab (organskega izvora). Prispevek namenjam začetnikom te vrste ribolova z namenom, da jim skarjšam začetne »muke« in tipanje v temi. Iz barke lahko lovimo zelo veliko ribjih vrst, naj naštejem le najpogostejše ulove: riboni, fratri, špari, šargi, pici, orade, kantarji, šuri, bukve, menule, moli…

(PIsan ulov, od l. proti d: bukve, orada, ribon in špar)

Oprema:

Palica:
Palico je potrebno prilagoditi obtežitvi sistema, ki jo izberemo glede na globino in jakost morskih tokov. Glede na obalni ribolov je po moje potrebno izbirati palice z bolj občutljivimi konicami (zelo hitre in super hitre akcije). Detekcija ugriza na 40 m globine s »tršo« in »počasnejšo« palico, je namreč zelo težavna, saj je glavni detektor prav vrh palice. Kdor se misli resneje ukvarjati s to vrsto ribolova, naj izbere palico izdelano prav za to zvrst ribolova. Cene dobrih palic se začnejo že nekje od 20€ naprej. Zelo dobre se mi zdijo palice z zamenljivimi konicami, ki imajo  različno izmetno maso (casting weight – c.w.). Termin izmetna masa pri ribolovu iz čolna sicer ni najbolj posrečen, ker s palico ne izvajamo metov, ampak vabo spuščamo na željeno globino, kar prinese s seboj kar nekaj težav v zvezi z izražanjem in razumevanjem. Torej c.w. palice naj bo vsaj 50g (mislim na palice namenjene in izdelane prav za to vrsto ribolova), kar pomeni, da palica prenese skupno obtežitev (svinec + vaba) do 50g. Sedaj bo verjetno hitro jasno zakaj so smiselne palice z zamenljivimi konicami: ob lovu na globini 20m redkeje potrebujemo svince težje od 50g, pri lovu na 40 ali 50m pa seveda izbiramo težje svince in seveda zamenjamo konico palice.

Nikar ne spreglejte dejstva, da so palice za ribolov iz barke narejene nekoliko drugače. Praviloma imajo manjše vodilne obročke, ker z njimi ne izvajamo metov, zelo občutljive in mehke konice ter relativno tog preostali del palice (zelo hitra akcija).  Na sploh pa oznake glede izmetne mase c.w. vsaj po mojem razumevanju nimajo enakega pomena pri palicah za lov iz barke in palicah za lov iz obale, to pa preprosto zaradi dejstva, da s prvimi vabo in svinec spuščamo, pri drugih pa mečemo. Npr. palica za vijačenje, ki jo uporabljam za lahko panulo Daiwa Procaster 3500 ima c.w. 40 – 80g in je proti palici za ribolov iz barke Daiwa Bolentino twin tip (c.w. 20 – 90g) pravi »kol« (kljub podobni izmetni masi), ki seveda ni najbolj primeren za ribolov iz čolna, ker ne omogoča dovolj dobre detekcije ugriza. Seveda govorim o konici palice, ki je pri palici za lov iz čolna res zelo mehka in občutljiva ter seveda ne bi dolgo »prenašala« metov ob obtežitvi 50g. Torej v kolikor ne nameravate uporabljati specialnih palic za lov iz barke (kar je za začetek povsem dobro), potem svetujem čim mehkejšo konico in čim hitrejšo akcijo, ker te specifikacije (akcija) običajno ni najbolj enostavno najti na palici, naj bo c.w. ustrezno manjši npr. 10 – 40g, da bo konica dovolj občutljiva. S tako palico boste še vedno brez težav spuščali (ne metali) svince z maso nekje do 70g. Še najbolj praktično pa je, da občutljivost vrha palice preizkusite »na roki« in zaupate svojim občutkom.

Pri dolžini palice bodite praktični, predolge palice so v čolnu z omejenim prostorom nerodne, prekratke pa predstavljajo težavo ob večjem ulovu. Po mojih izkušnjah dolžina od 150 do 400cm, nekateri prisegajo tudi na večje dolžine (morda imajo večje čolne ). Vsekakor pa dolžina palice po mojih izkušnjah ni najpomembnejša. Jaz uporabljam dve palici ena je dolžine 210cm (Daiwa Bolentino twin tip 20-90g / 50-150g), druga pa 300cm (Spro – klasična palica, c.w. 20-40g ). Obe sta teleskopski, kar ima pri ribolovu iz čolna svoje prednosti.

Rola:
Rola naj bo dovolj robustna in močna, da bo kos obremenitvam ob vlečenju svincev težkih 70 in več gramov iz globin 40 in več metrov. Tu so kraparske role, ki jih mnogi uprabljajo za lov iz obale kar dobra izbira, vse več proizvajalcev pa izdeluje tudi role posebej namenjene za morski ribolov iz barke, nekatere imajo celo atest za morsko vodo. Jaz uporabljam Shimano baitrunner 6500. Prosti tek role pride prav pri spuščanju sistema v globino, saj zagotavlja bolj enakomerno in nadzorovano spuščanje kot odprta rola. Baitrunner rola pa seveda ni pogoj, zgolj za ilustracijo in vtis, da ne bo kdo kakega (pre)majhnega »mlinčka« (pre)obremnjeval. Kapaciteta role naj bo vsaj 100 – 120m laksa 0,30mm. Če uporabljate predenico (špago) pa je lahko kapaciteta ustrezno manjša, ker imajo »špage« dosti večjo nosilnost ob enakem premeru, še vedno pa seveda velja, da naj je bo na roli seveda vsaj 100 – 120m.

Vrvica:
Večne dileme glede monofilamenta (laksa) in predenice (špage) ne bom niti načenjal. Jaz zaenkrat uporabljam laks, največkrat 0,30mm. Seveda pa je izbira odvisna od pričakovanega ulova in seveda od globine in obtežitve sistema. Za večje globine in obtežitve izberemo laks večje nosilnosti. Nosilnost vrvice izberite glede na pričakovani ulov, po mojih izkušnjah je to od 3kg pa navzgor, lahko tudi manj, ampak s tem tvegate izgubo kapitalnih ulovov. Ne pozabite, največja riba vedno pobegne.

Predvrvica in predvez:
Nekateri prisegajo na fluorokarbon, jaz pa pravim, da nikakor ni obvezen, zlasti na globinah več kot 20 ali 30m. Jaz predveze izdelujem v glavnem iz laksa, seveda ustrezno manjše nosilnost kot je tista od glavne vrvice. Variant predvezov je ogromno. Za natančnejši opis je najbolje pogledati v revijo Ribolov na Jadranu (nekdanji Pesca in Mare), mislim da je odličen članek o tem v aprilski ali majski številki. Tudi sam veliko idej črpam iz omenjene revije. Podal bom le nekaj praktičnih nasvetov.

Moj klasičen predvez za lov iz čolna: zanka na glavni vrvici, sponka, vrtljivka, sponka, zanka na prdvrvici, predvrvica s tremi trneki (dolžina pram od 15 do 30cm, zadnja je montirana tik nad svinec, tako da lovi pod svincem na samem dnu), vrtlivka s sponko na katero je pritrjen svinec. Omenjeni sistem omogoča hitro menjavo obtežitve in konice palice, enostavno menjavo predvrvice in enostavno demontažo sistema ob pospravljanju palice.

Prame na predvrvico montiram preko manjše vrtljivke, katere hod omejim z dvema malima svincema ali perlicama, hod svinca ali perle pa omejim s frančiškanskim vozlom. V zadnjem času se veliko piše o montažah preko tehnosfer. To nameravam preiskusiti v bližnji prihodnosti, sistem bom poskusil izdelati sam, možno pa jih je tudi kupiti. Izogibajte se uporabi t.i. T-vrtljivk (trokrakih vrtljivk), ker po mojih izkušnjah ne delajo dobro, tiste »ta dobre« pa so precej drage.

O obtežitvi sem praktično vse že napisal, prilagodite jo svoji palici, globini na kateri lovite ter jakosti morskih tokov – nekako od 30g navzgor.

Trneki:
Izberite jih glede na pričakovani ulov. Jaz največ uporabljam velikost 4, včasih tudi večje (če se hočem izogniti drobižu).

(Mol, ujet v bližini Izole pozimi)

Vaba:

Večna tema, ki je ne nameravam razrešiti. Podal bom le svoje izkušnje in mnenje. Po moji oceni je ob upoštevanju vseh karakteristik dobre vabe daleč najboljša vaba ligenj: enostavno in praktično povsod dostopen, relativno poceni, lahko ga poljubno zmrzuješ in odtajaš, je dovolj čvrst, da ga drobiž takoj ne razcefra in praktično vse ribe, ki jih lovimo iz barke ga rade »pomalicajo«. Poleg lignja uporabljam tudi sardelo, ki pa ima eno hudo pomnjkljivost, je namreč zelo mehka in jo drobiž praktično takoj razcefra (vem, lahko bi jo zamotal v elastiko, pa se mi ne da). Običajno obesim na dva trneka trak lignja, na enega pa kos sardele. Večinoma ulovim omembe vredne ribe na tiste trneke, kjer je bil ligenj (v cca. polovici primerov mi ulov celo pusti vabo). Torej zakaj vztrajam pri sardeli? Preprosto zato, ker je zelo »aromatična« in vsebuje veliko maščob, maščobnih kislin in sokov, ki bolj učinkovito privabljajo ribe kot »žilavi« ligenj (še zlasti, če ne brumate). Seveda so dobre tudi ostale vabe kot so: veliki morski črv, razne školjke in polži (zlasti volek), bibi za orade, »koreanci«, kozice in še kaj… Vendar so te vabe večinoma težje dostopne in drage (črv, bibi, »koreanci«) ali pa za moj okus zahtevajo preveč časa za nabiranje ali lovljenje (volek in druge školje in polži, kozice). Moja običajna praksa je, da kupim 1kg lignjev (tistih malih japonskih za cca. 25 Kn) in 1kg sardel (za cca. 20 Kn), nato pripravim manjše paketke in jih zamrznem. To običajno zadostuje za 10 – 14 dni.

(Moli in menole, juha je bila odlična)

Sredstva za privabljanje (brum):

Letos sem ga uporabil le nekajkrat, ker je bilo rib dovolj. Pošteno povem, da z »brumanjem« nimam velikih izkušenj. Uporabljam pripravljeni brum: sardelino olje + mivka. To lahko naredite tudi sami, jaz vsekakor bom, ko mi ga bo zmanjkalo. Postopek samega brumanja je približno sledeč: vsamemo eno dobro (moško) pest bruma in ga damo v žensko najlonsko nogavico (prej lastnico povprašajte, da ne bo hude krvi ), ki jo privežemo na vrv (lahko sidrno, če smo zasidrani) in spustimo do dna, nato pa malo privzdignemo in fiksiramo, tako da visi približno 0,5m nad dnom. Za brum sem uporabljal tudi zmlet star suh kruh (kruhove drobtine), pa neke vrste »pastelo« (moka, najcenejše sardele iz konzerve in najcenejši topljeni sir in voda). Kot njaboljši način aplikacije se je pokazala že omenjena nogavica, ki ne prepušča večjih delcev hrane, prepušča pa arome, ki jih nosi tok.

Pozicije in tereni:

Te mora izbrati vsak sam, seveda glede na vrste, ki jih želi loviti. Po mojih izkušnjah so dobra izbira večje uvale z globino vsaj 20m in prepadne podvodne stene največkrat na zunanji strani otokov (če imate ustrezno plovilo) tudi različne večje podvodne čeri okoli katerih se globina morja hitro spusti in mesta z močnim tokom (npr. ožine in prehodi med otoki ter rti, kjer pa se je pogosto težko sidrati). Univerzalnega recepta tu ni. Oziroma je: »Iščite in boste našli.«
Dodatek administratorja: Zelo koristno je imeti pri sebi Fish Finder, da lahko odkrijemo take terene, ki se iz globin dvigujejo proti gladini.

(Riboni (desno), dva šura (levo spodaj); ribe levo zgoraj ne poznam, mislim pa, da pripada rodu Pagellos (sorodnik ribona))

Za konec še tole: pri ribolovu v globinah večjih od 20m, bodite pozorni na hitrost navijanja laksa ob ugrizu ribe, saj ob prehitrem dviganju le-te nimajo dovolj časa za izenačevanje tlačnih razlik, ki nastanejo ob dvigu iz globine, zato pogosto pride do poškodb (zlasti občutljiv je mehur, ki rad pogleda skozi usta). Seveda problem nastane, če je ulov podmerski in ga zaradi poškodb ne moremo spustiti. Dolžnost vsakega pravega ribiča je, da ribjemu fondu prizadene čim manj škode

Spisal: RibAr