Ranji (pauki)

V jadranu obstajajo 4 vrste paukov. Pauk bjelac,  pauk crnac, pauk mrkulj in pauk žutac. Pripadajo družini paukov (Trachinidae).

Najprej nekaj skupnih značilnostil:
Vsem je skupno, da imajo na škržnih poklopcih ter na prvih hrbtnih plavutih strupene bodice. Vbod je zelo boleč in del na vbodu zateče, več o tem tukaj.
Vsi živijo na morskem dnu, deloma vkopani v pesek čakajoč na plen. So zelo požrešni in radi napadejo vabo. Tako se nam lahko dostikrat zgodi, da primejo na panulo ali pa spinanje iz obale. Če ga ujamete ravnajte z njim izredno previdno, ako ga nameravate izpustiti je najbolje laks kar odrezati, ko je pauk še nad vodo. Če pa ga mislite upleniti, potem ga je nabolje dati v kako vedro in po možnosti še pokriti vedo, da ne more ven skočiti. Namreč, ko jih ujamemo so zelo nemirni in poskakujejo sem in tja ter se premetavajo. Zato jih nikar ne poizkušajte prijeti.
Na srečo je strup termolabilen in če ga segrejemo na 60ºC razpade in ni več nevaren. Taka naj bo tudi takojšna oskrba v primeru pika; del kjer je prišlo do vboda poizkušajte segreti na čim večjo temperaturo, ki jo še lahko prenesete in seveda poiščite tudi zdravniško pomoč.

Pauki so užitni, se posebej večji primerki. Ponavadi jih kuhajo ali naredijo na brodet.. Ker je strup termolabilen bo pri kuhanju razpadel in ne bo več nevaren.

Sedaj pa še opis vseh štirih vrst

Pauk bjelac
(Trachinus Draco)
(Pauk, pauk pjeskuljaš, ranj, ralj, dragan,…)

Ang.: Greater weever
Nem.: Petermӓnnchen
Franc.: Grande vive
Ital.: Tràcina drago

Zraste do 37cm in doseže težo do 0,58kg. Trup pauka je 6x daljši od njegove višine, po hrbtu je raven a po trebuhu malo zaobljen. Bočno je sploščen. Barve je zgoraj in pri strani večinoma rožnato sive z nejasnimi temnimi pegami, ki brazdasto padajo od hrbta preko bokov postrani nazaj. Zgoraj so malo modrikaste, pristrani rjave do črne a spodaj rumenkaste. Glava je temnosiva z modrikastimi vzorci. Po trebuhu je bel.
Mresti se konec Junija pa vse do avgusta. Aktiven je ponoči, podnevi pa miruje vkopan v pesek. Živi v manjših jatah.  Pozimi gre v večje globine.
Hrani se z malimi kozicami in ribicami.

Živi vzdolž obale na globinah od 20 do 150 metrov globoko. Živi na peščenem dnu, največ na 30-80 metrov globine. Raje ima kanale med otoki in kakšne zalve kot pa odprto vodo oz obalo ki gleda na odprto morje. Poznana prebivališča so okoli Zadra in Splita.

Pauk Crnac
(Trachinus araneus)
(Pauk crnožig, dràgana,, tartana, ranj, pauk grebenaš,…)

Angl.: Spotted weever
Nem.: Straklen
Franc.: Vive-araignée
Ital.: Tracina

Naraste do 50 cm in doseže težo 1,5 kg. Telo ima bočno sploščeno. Oči ima izbočene. Spodnjo čeljusti ima nekaj daljšo od zgornje in usmerjeno navzgor.Barve je temno rdečkasto sive. Pristrani pod bočno linijo ima vodoravni niz 6-7 velikih črnih peg. Ima pa jih tudi drugje po telesu. Spodaj je rumenkaste barve.
Mresti se konec jeseni in v začetku zime. Je slabo aktivn, največ preždi vkopan v pesek čakaj na plen. Je zelo pohlepen in napade vsako užitno stvar, ki se mu znajde na dosegu.

Najdemo ga vzdolž celega Jadrana  na kamnitem, peščenem lupinastem dnu in koralnem dnu. Prebiva na 5-150 metrov globine. V notranjih zalivih in kanalih je redek, pogostejši pa na grebenih odprtega morja, posebej  strani zadrskega in šibeniškega arhipelaga ki gleda proti odprtem morju.Od vseh paukov je najredkejši.

Pauk Mrkulj
(Trachinus radiatus)
(Pauk kamenjar, ranj, dragana, pauk grebenš,…)

Angl.: Starry weever
Nem.: Straklen
Franc.: Vive araignee
Ital.: Tracimo raggiata

Zraste do dolžine 40 cm in teže 1,50 kg. Telo ima enake oblike kot ostali. Barve je zgoraj rumenkaste do škrilasto-sive barve. Škrilaste barve je bolj ali manj tudi celotna glava, v kolikor nima vijoličastih ali rdečkastih vzorcev. Vzdolž bočne linije ima črne pegice, ki se nekatere spajajo v nepavilne prstane.
Mresti se konec jeseni in v začetku zime. Hrani se z raznimi malimi nevretenčarji in manjšimi ribicami. Aktivnejši je ponoči.

Razprostranjen je po celotnem Jadranu od 5 do 150 metrov globine po peščenem lupinastem in koralnem dnu. Izogiba se zaprtih vod, zato je številčnejši v odprtih vodah, posebej okoli grebenov.

Pauk Žutac
(Echiichthys vipera)
(žutac, tartana žuta, ranj, ralj,…)

Angl.: Lesser weever
Nem.: Viperqueise
Franc.: Petite vive
Ital.: Tracina vipera

Dolžine je do 14 cm (samčki manjši). Telo je podobne oblike kot pri ostalih z lahno zbito in sploščeno glavo in z zaobljenim trebuhom.  Prva hrbtna plavut je ločena od druge hrbtne plavuti, ki je dolga. Prav tako dolga je tudi  predrepna plavut. Trebušne plavuti so nameščene so nameščene na grlu pred prsnimi plavutmi. Prva hrbtna plavut je črna, druga in repna plavut pa stačrno obrobljeni.
Barve je zgoraj rumenkasto-sive posut z rjavimi točkami. Spodaj je sivo srebrnkasto rumen.
Mresti se od maja do septembra. Zaradi mrestitve se seli v večje globine. Aktiven je ponoči, podnevi pa se vkoplje v pesek. Hrani se z malimi živalcami iz dna kot so kozice, ribice in ikre. Nima zračnega mehurja.
Živi v plitki vodi z peščenim dnom vzdolž celega Jadrana. Je malo manj razširjen od ostalih paukov.