Ovčica
(Mormora, Arkaj)
(Lithognathus mormyrus)Ang.: Striped seabream
Nem.: Marmorbrasse
Francosko: marbre
Italijansko: Mormora
Ovčica dejansko nima kaj dosti veze z dejansko kopensko ovco. Ime je dobila zato, ker iz profila spominja na njeno štirinožno soimenjakinjo. Najraje išče hrano po kakšnih peščenih ali muljastih zalivih, kjer išče razne rakce in črve. Je precej plašna riba, toda ko rije po dnu, ko kak pujsek se njena plašnost omili, ker je prezaposlena in takrat se kaj lahko zgodi, da vmes pograbi še hrano, ki ima čisto po slučaju še trnek in laks. Pogosto jo spremljajo Fratri, ki ji kakšen zalogaj tudi radi izmaknejo.
Telo ovčice je ovalne oblike in bočno sploščeno. Je sivo-srebrne barve z zlatim sijem. Po bokih ima 10-13 vertikalnih črnih prog. Glede na telo je glava precej velika, lahno zaobljenega gornjega profila. Usta so dolga in šilasta, zobje konični ustnice pa debele. Oči ima dokaj majhne. Prsne plavuti ima kratke, repna pa je velika in dvokraka.
Zraste do 45 cm dolžine in teže 2kg. Povprečen primerek pa je težek 20 dag. Mresti se spomladi in poleti. Tako kot Orada je hermafrodit in med odraščanjem menja spol. v drugem letu življenja dozori kot samček, spol pa zamenja v samico pri dolžini okoli 25 cm.

Naseljuje vzhodni Atlantik od Biskajskega zaliva do juga Afrike, Mediteran, razen Črnega morja, Rdeče morje ter tudi del Indijskega oceana. Na Jadranu jo najdemo vzdolž vse obale, glavna prebivališča pa ima okoli rečnih ustij. Poznana lovišča so okoli Zadra, Tarski zaliv in Limski kanal, ustji Neretve in Cetine. Prijajo ji oslajene vode in zalivi, izogiba se strmim, kamnitim terenom izpostavljenim udarom morja. Čeprav zaide do 15 metrov globine se praviloma drži plitvega morja. Zadržuje se na muljastem in peščenem dnu. Prav tako jo lahko najdemo na livadah posidonije ki imajo še oaze mulja in peska.

Ovčica je jatna riba. Hrano išče na dnu, predvsem so to razni rakci, črvi in školjkice. Z svojimi karakterističnimi ustmi rije po morskem dnu in ga prekopava ter s tem ustvarja dimno zaveso. Ko sem bil prvič na Pagu, se spomnim, da če si šel in malo razkopal ali razpihal pesek na dnu so takoj prišle ovčice in začele na tistem delu iskat hrano. Eno sem mislim da celo ujel enkrat.
Pogosto se gibljejo v spremstvu drugih rib kot je Fratar, Pic ali Orada.
Najboljši čas zalov Ovčic je jesen in začetek zime, oz. najbrž tudi pomlad pred sezono. Takrat je morje še dovolj mirno, ker ni kopalcev, da se ovčice zadržujejo v plitivnah. Jeseni tudi južni vetrovi dodobra premešajo pesek na dnu in s tem na dan pride hrana, ki jo ovčica intenzivno išče brez velikega truda. Poleti so aktivnejše, ko maestral popoldne zamotni plitke zalive. Druge ribe se ponavadi iščejo po puntah in rtih, ovčico pa ne. Njo se išče v samem zalivu. Lovi se jo podnevi in ponoči.
Vaba so lahko razni črvki, kot je bibi, veliki črv Eunice, potem raki samotarji, kozice in dagnje. Nikakor pa se ne more odreči tako imenovanemu raku gamborju, to ni tista prozorna kozica, ampak nek drug rakec, ki je skoraj prozoren, ki naslejuje predvsem ustja rek v sami plitvini. Domačini mislim, da jih lovijo tako, da gazijo po plitvini in ko zaprejo z gazenjem luknje v katerih so gambori le ti pridejo na površje, ter se jih nato samo pobere z roko. Zagrize tudi v kako drugo vabo kot je trak lignja, toda redkeje.
Ovčica je bolj sproten ulov kot namenski, ker so njene jate precej razpršene in niso številčne. Če se ulovi nekaj primerkov je to že kar uspeh. Dobra stvar je, da tam kjer je ovčica so tudi drugi Šparidi, posebej Orada. Lovi se z lahkim odmetom, na grunt.
Meso ima lahko prebavljivo in največ se pripravlja na lešo ali na gradele.

