(Grobar, picigamorti)

 (Spondyliosoma cantharus)

Ang.:Black sea bream

Franc.: Canthare gris

Nem.:  Brandbrassen

Ital.: Cantarella

Kantar je kar malo podcenjena riba, neupravičeno. Najbrž je vzrok  temu njegovo ime in predsodek, da naj bi se hranil z mrhovino, z poginulimi ribami. Poleg tega pa še, v nasprotju z drugimi šparidi, postane, ko pogine skoraj popolnoma črn, kot kamni med katerimi prebije večji del svojega življenja. Kantarj dajejo plitvinam in rtom, ki se vzdigujejo iz globin neko življenje, barvitost in čar.

Kantarjevo telo je čvrsto in malo čokato. Ima bočno sploščeno telo ovalne oblike. Telo odraslih, zrelih samcev, je precej visoko za razliko od samic. Samec in samica se drugače precej razlikujeta, tako v obliki kot v barvah. Hrbet ima sivo-olivne ali sivo-rjave barve, boke pa ima svetlo sivo-srebrne. Vzdolž boka ima zlate proge. Odrasli samci imajo tudi modre proge. Glavo ima močno, gornji del med očmi vdolbjen in zatemnjen. Usta nima prav posebno velika, ima pa v njih ostre tanke zobe. Gobec ima kratek, oko pa ima precej veliko. Hrbtna plavut je dolga in prispeva k razkošnejšemu izgledu.  Močna, dvokraka repna plavut, zašiljena in temna pri kraju izdaja ne posebno slabega plavalca.

Zraste do 50cm dolžine in preko 2,5kg teže. A najpogosteje se ulovijo primerki med 20 in 30 cm dolžine. Mresti se konec zime in v začetku pomladi. Takrat se združuje v jate in polaga ikre na trdo dno. Je hermafrodit, menja spol iz samice v samca.

Naseljuje vzhodni Atlantik od skandinavskega polotoka na severu do Angole na jugu. V Mediteranu je prisoten povsod, razen v Črnem morju je redek. V Jadranu je naseljen povsod, še posebej okoli otokov, čeri in sik.

Najbogatejša lovišča so okoli Lastovskega, Viškega in Kornatskega arhipelaga ter podvelebitski kanali in kvarnerski otoki.

Največ prebiva na trdem skalnatem ali koralnatem dnu, ter v njih bližini na  lupinasi podlagi.

Mlajši primerki se najdejo tudi nad livadami posidonije in se zadržujejo plitveje. Odrasli primerki pa se držijo globje. Kantarji se zadržujejo na samo nekaj metrih pa vse do 150 metrov globine.

Kantar je vsejed, največ pa se hrani z algami in malimi nevretenčarji z dna. Ni izbirčen kar se tiče vab in lahko uporabimo skoraj karkoli. Vseeno pa ima najraje črva (najbrž ni potrebno posebej poudariti da Velikega morskega), sardelo, kozico in ostale rakce, lignja,...

Lovimo ga lahko podnevi in ponoči, na parangal, tunjo ali povraz. Tudi na panulo se ga da ujeti. Lahko ga ujamemo tudi z obale. Hrano vzema s samega dna, pa tudi kak meter pod površino. Najbolje se lovi na 30-50 metrih globine, terenih izpostavljenih morskemu toku. Poleg toka ga privlačijo tudi težavni tereni kot so podvodne stene ki se rušijo v globino. Ugriza nima posebno močnega v nasprotju z odporom, ko ga vlečemo proti površini. Silovito se upira in če je velik mu je treba občasno tudi popustiti. Ker ima v ustih majhne a ostre zobce je treba predvez občasno pregledati in po potrebi zamenjati, saj nočemo, da nam poči ob najbolj neprimernem trenutku. 

Lov Kantrov je lahko zelo uspešen, sploh če so pogoji pravi ,se pravi pravo mesto in čas, ko riba dela. Tekmovlanost med Kantri za hrano pa privleče tudi druge cenjene vrste rib.

Dostikrat povzroča preglavice panulašem, saj jim zmrcvari žive lignje, ki jih imajo za vabo za Zobatca.