(Crnoprugac)

(Diplodus sargus)

angl.: White sea bream

franc.: Sar commun

nem.: Bindenbrasse

ital.: Sparetto, sargo maggiore

Šparide nekoliko bolj povezujemo z Šparom, Picem, Fratrom in Šargom, kot pa z opevanima Kraljico Orado in Carjem Zutcem. Njihova oblika telesa, značilne proge in odblesk teles v vodi so že skoraj zaščitni znak Šparidov. Razen Špara so vsi bolj plahi in oprezni, podobnega jedilnika in naseljujeo kamnito obalo. Šarg živi v luknjah in razpokah v večjih ali manjših jatah. Spretno se izogiba mrežam, previdno jemlje vabo na trneku in težko ga je ujeti s puško izven njegovega doma-Šargere. Ob znaku nevarnosti pa zbeži v svojo Šargero, kjer je lažno varen, saj mu pogosto lastna "hiša" postane past.

Telo Šarga je visoko bočno sploščeno in v profilu ovalno. Barve je srebrnaksto-sive, po telsu pa ima 6-8 vertikalnih črnih prog. S starostjo te proge počasi zbledijo. Usta ima majhna ampak močna v njih pa se nahaja spredaj osem dletastih zob, ustnice ima tanke. Robove škržnih poklopcev ima zatemnjene, tako tudi robove plavuti. Prsne plavuti so dolge in zašiljene, repna pa je velika in dvokraka, kar nakazuje, da je dober plavalec. Zraste do 45cm dolžine in 2,5 kg teže. Povprečen primerek pa je dolg okoli 20-25 cm. Spolov je ločenih, ampak lahko pa se tudi pojavijo primeri hermafroditizma. Pri dolžini 17 cm in enem letu starosti spolno dozori. Mresti se spomladi, ko se združuje v večje jate.

V vzhodnem Atlantiku ga najdemo od Biskajskega zaliva do Kapverdskih otokov. Prisoten je v celem Mediteranu in Jadranu. V Jadranu je razprostranjen povsod, ampak ne prav na gosto. Številčnejši je na mestih oddaljenih od civilizacije. Čeprav se mlajši primerki najdejo povsod, tudi v oslajenih vodah, je treba odrasle iskati v glavnem na kamnitem skalnatem terenu. Prebiva v kamnitih luknjah in razpokah, pod skalnimi previsi in v potopljenih predmetih. Najdemo ga lahko tudi v bolj zaprtih zalivih, če obstaja kje kakšna luknja ali kaj podobnega kamor se lahko skrije. Živijo v skupinah. Pogosto si svoje prebivališče deli z drugimi vrstami rib, ki se prav tako skrivajo po luknjah. Prebiva na 2-30 m globine, s tem da ga na večini plitkih mest nebo nikoli več. Razlog za to so deloma podvodni ribolovci, pred katerimi na prvi znak nevanrosti ni znal zbežati. Niso pa samo podvodni lovci krivi za primankljaj Šargov na plitvinah, ampak tudi mi ostali ribiči in pa krivolovci, ki se poslužujejo vseh mogočih (groznih)metod "ribolova". Zaradi navedenih razlogov so se prebivališča Šargov premaknila na težje pristopne pozicije in globine.

Šarg je plaha in nezaupljiva riba, tudi ponujeno vabo vzema previdno. V iskanju hrane se pogsto oddalji od svoje Šargere in ga lahko najdemo na mestih kjer ga nebi pričakovali (tudi sam imam tako izkušnjo). Šarg je bolj sproten ulov pri lovu drugih rib, da ga gremo loviti načrtno bi težko rekli. Lovi se podnevi in ponoči v toplejših mesecih leta, pozimi pa se umakne na globje pozicije. Lovi se z obale ali plovila, s tem, da se ga lažje ujame z obale podnevi. Iskati ga moramo na mestih izposavljenim valovom, kjer poizkuša v peni valov, ki se razbijao ob obali najti hrano. Takšnemu lovu se reče lov v peni in lahko poleg Šarga prinese tudi Ušato ali Pica, redkeje Fratra. Lahko ga lovimo na razne črve, rakce, kozice itd. Pa tudi na pastelo iz sardel se ga da ujeti, ampak je treba lovišče zraven še brumati. Šarg h vabi pride previdno, jo vzame ampak je ne požre, to lovec občuti kot lahno zategovanje laksa.

Sam sem se s Šargom srečal lani poleti, leta 2007. Ujel sem ga popolnoma nepričakovano med lovom Ušat, tako da me je prijetno presenetil. Najprej sem ga imel za Pica, saj sta si zelo podobna. Pice se razlikuje od Šarga po dalješm šiljastem gobčku.