Arbun

(Ribon, Ribun)

Angl.: Sea bream

Franc.: Pagel commun

Nem.: Kleine

Ital.: Roseto

Arbun je gotovo ena najlepših rib Jadrana. Ribiči ga obožujejo. Vabo popade konkretno, brez razmišljanja.Tudi kar se tiče dna ni izbirčen in se ga lahko najde skoraj povsod. Da ga ni več, kakor ga je, so krive koče, ki preorjejo dno in poberejo ven bolj ali manj vse.Tako so koče očistile tudi njegova globlja težje dostopna prebivališča. Ko ga imamo na trnku je borben do zadnjega daha, še posebej je užitek ujeti večjega, nadpovprečnega Arbuna, ki pa so žal redki. Tudi kulinarično je med najboljšimi.

Telo Arbuna je bočno sploščeno in ovalne oblike. Je rožnato-rdeče barve, ki je po bokih svetlejša z srebrnim odsevom. Trebuh ima bel. Odrasli primerki imajo po telesu raztresene plavkaste pege.Gornji profil glave je raven, oko veliko, usta pa močna in šilasta. Rob škržnega poklopca ima temneje rdeče obarvan. Je izvrsten plavalec, na kar nakazuje njegova repna, velika, dvokraka plavut.

V dolžino zraste do 60cm in je lahko težek 3kg. Povprečni primerki pa so težki 10-15 dag. Mresti se v drugi polovici pomladi in v začetku poletja. Spolno dozori v prvem ali drugem letu življenja. Je hemafrodit, do dolžine 17-18 cm in starosti okoli 3 leta je samica, potem pa postane samec.

V vzhodnem Atlantiku biva od Skandinavije do Kapverdskih otokov. Živi v celem Mediteranu, s tem, da je v Črnem morju redek. V Jadranu ga je moč najti povsod, več pa se nahaja v kanalih in bližje obali, kot pa na odprtem morju. Prebiva na globinah od 10 do 180 metrov globine, najpogostejši pa je na globinah 20 do 100 metrov. Zadržuje se nad peščenim, muljnatim, lupinastem dnom in nad kombinacijami naštetih. Najbolj mu odgovarjajo področja obrasla z raznimi spužvami in bogata z iglokožci (morski ježki,…)

Najštevilčnejša področja so okoli Istre otoka Suska, Silbe, Oliba ter na Zadarskem in Šibenškem področju. Proti jugu je slabše naseljen. Največ ga je ob severni obali Pelješca. Arbun zahaja tudi v zalive, tudi zaprte in oslajene.

Arbun se zadržuje v jatah, čeprav se povsod najde tudi kak osamljen primerek. Čeprav je drugačen od Fratrov si pogosto z njimi deli terene. Pri hrani je neizbirčen, tako da zagrize v školjke, rakce (še posebno rad ima raka samotarja, škatara po hrvaško), črve, glavonožce, morsko kumaro…

Lovimo ga podnevi pa tudi po noči, po mesečini, njaveč jeseni in spomladi. Najpogosteje se lovi iz barke, kjer pa ni izlovljen se ga lahko lovi tudi iz obale. Lovimo ga s tunjo namenjeno Šargu, Fratru ali Oradi. Vabo vzema z dna ali malo iznad. Poznavanje pozicij je eden važnejših faktorjev pri lovu Arbuna. Ker niso stalno naseljeni na enem območju, kot recimo Zobatec, jih je treba iskati, to se lahko stori tako, da se barke ne sidra ampak se pusti, da jo nosi tok. Ob enem pa imamo povraz v vodi, ki se s tem stalno premika.Povraz mora biti ravno toliko nad dnom da svinec, ki je nakoncu občasno zadeva ob dno. Ko nekje ujamemo kak primerek se ustavimo in lovimo, če ujamemo še kaj se sidramo in lovimo dalje, če ne pa spet pustimo, da nas nosi tok.

Če pa lovimo iz zasidranega čolna je priporočjivo brumati (toriti), tj., da v staro vrečo od krompirja damo nekaj zmeltih srdel, školjk, kruha in še česa, obtežimo in spustimo na dno. Vonj bruma ribe primami, da pridejo bližje in jih tam tudi zadrži.

V kanalih je dno povečini ravno, peščeno, muljnato ali ploščasto. Sem pa tja je povsod kakšen brak, kamen ali stopnica med dvema ploščama. Okoli takih stopnic, ki jih imenujemo prag se držijo Arbuni, Fratri pa tudi kak Pagar se lahko najde. Za iskanje in označevanje takih terenov je priporočljivo imeti GPS ali pa dobro navtično karto.

Arbune ki so majhni in nedorasli izpuščajte nazaj, da še malo zrastejo.