V jadranu obstajajo 4 vrste paukov. Pauk bjelac,  pauk crnac, pauk mrkulj in pauk žutac. Pripadajo družini paukov (Trachinidae)

Najprej nekaj skupnih značilnostil:
Vsem je skupno, da imajo na škržnih poklopcih ter na prvih hrbtnih plavutih strupene bodice. Vbod je zelo boleč in del na vbodu zateče, več o tem tukaj.
Vsi živijo na morskem dnu, deloma vkopani v pesek čakajoč na plen. So zelo požrešni in radi napadejo vabo. Tako se nam lahko dostikrat zgodi, da primejo na panulo ali pa spinanje iz obale. Če ga ujamete ravnajte z njim izredno previdno, ako ga nameravate izpustiti je najbolje laks kar odrezati, ko je pauk še nad vodo. Če pa ga mislite upleniti, potem ga je nabolje dati v kako vedro in po možnosti še pokriti vedo, da ne more ven skočiti. Namreč, ko jih ujamemo so zelo nemirni in poskakujejo sem in tja ter se premetavajo. Zato jih nikar ne poizkušajte prijeti.
Na srečo je strup termolabilen in če ga segrejemo na 60ºC razpade in ni več nevaren. Taka naj bo tudi takojšna oskrba v primeru pika; del kjer je prišlo do vboda poizkušajte segreti na čim večjo temperaturo, ki jo še lahko prenesete in seveda poiščite tudi zdravniško pomoč.

Pauki so užitni, se posebej večji primerki. Ponavadi jih kuhajo ali naredijo na brodet.. Ker je strup termolabilen bo pri kuhanju razpadel in ne bo več nevaren.

Sedaj pa še opis vseh štirih vrst

Pauk bjelac
(Trachinus Draco)
(Pauk, pauk pjeskuljaš, ranj, ralj, dragan,…)

Ang.: Greater weever
Nem.: Petermӓnnchen
Franc.: Grande vive
Ital.: Tràcina drago

Zraste do 37cm in doseže težo do 0,58kg. Trup pauka je 6x daljši od njegove višine, po hrbtu je raven a po trebuhu malo zaobljen. Bočno je sploščen. Barve je zgoraj in pri strani večinoma rožnato sive z nejasnimi temnimi pegami, ki brazdasto padajo od hrbta preko bokov postrani nazaj. Zgoraj so malo modrikaste, pristrani rjave do črne a spodaj rumenkaste. Glava je temnosiva z modrikastimi vzorci. Po trebuhu je bel.
Mresti se konec Junija pa vse do avgusta. Aktiven je ponoči, podnevi pa miruje vkopan v pesek. Živi v manjših jatah.  Pozimi gre v večje globine.
Hrani se z malimi kozicami in ribicami.

Živi vzdolž obale na globinah od 20 do 150 metrov globoko. Živi na peščenem dnu, največ na 30-80 metrov globine. Raje ima kanale med otoki in kakšne zalve kot pa odprto vodo oz obalo ki gleda na odprto morje. Poznana prebivališča so okoli Zadra in Splita.

Pauk Crnac
(Trachinus araneus)
(Pauk crnožig, dràgana,, tartana, ranj, pauk grebenaš,…)

Angl.: Spotted weever
Nem.: Straklen
Franc.: Vive-araignée
Ital.: Tracina

Naraste do 50 cm in doseže težo 1,5 kg. Telo ima bočno sploščeno. Oči ima izbočene. Spodnjo čeljusti ima nekaj daljšo od zgornje in usmerjeno navzgor.Barve je temno rdečkasto sive. Pristrani pod bočno linijo ima vodoravni niz 6-7 velikih črnih peg. Ima pa jih tudi drugje po telesu. Spodaj je rumenkaste barve.
Mresti se konec jeseni in v začetku zime. Je slabo aktivn, največ preždi vkopan v pesek čakaj na plen. Je zelo pohlepen in napade vsako užitno stvar, ki se mu znajde na dosegu.

Najdemo ga vzdolž celega Jadrana  na kamnitem, peščenem lupinastem dnu in koralnem dnu. Prebiva na 5-150 metrov globine. V notranjih zalivih in kanalih je redek, pogostejši pa na grebenih odprtega morja, posebej  strani zadrskega in šibeniškega arhipelaga ki gleda proti odprtem morju.Od vseh paukov je najredkejši.

Pauk Mrkulj
(Trachinus radiatus)
(Pauk kamenjar, ranj, dragana, pauk grebenš,…)

Angl.: Starry weever
Nem.: Straklen
Franc.: Vive araignee
Ital.: Tracimo raggiata

Zraste do dolžine 40 cm in teže 1,50 kg. Telo ima enake oblike kot ostali. Barve je zgoraj rumenkaste do škrilasto-sive barve. Škrilaste barve je bolj ali manj tudi celotna glava, v kolikor nima vijoličastih ali rdečkastih vzorcev. Vzdolž bočne linije ima črne pegice, ki se nekatere spajajo v nepavilne prstane.
Mresti se konec jeseni in v začetku zime. Hrani se z raznimi malimi nevretenčarji in manjšimi ribicami. Aktivnejši je ponoči.

Razprostranjen je po celotnem Jadranu od 5 do 150 metrov globine po peščenem lupinastem in koralnem dnu. Izogiba se zaprtih vod, zato je številčnejši v odprtih vodah, posebej okoli grebenov.

Pauk Žutac
(Echiichthys vipera)
(žutac, tartana žuta, ranj, ralj,…)

Angl.: Lesser weever
Nem.: Viperqueise
Franc.: Petite vive
Ital.: Tracina vipera

Dolžine je do 14 cm (samčki manjši). Telo je podobne oblike kot pri ostalih z lahno zbito in sploščeno glavo in z zaobljenim trebuhom.  Prva hrbtna plavut je ločena od druge hrbtne plavuti, ki je dolga. Prav tako dolga je tudi  predrepna plavut. Trebušne plavuti so nameščene so nameščene na grlu pred prsnimi plavutmi. Prva hrbtna plavut je črna, druga in repna plavut pa stačrno obrobljeni.
Barve je zgoraj rumenkasto-sive posut z rjavimi točkami. Spodaj je sivo srebrnkasto rumen.
Mresti se od maja do septembra. Zaradi mrestitve se seli v večje globine. Aktiven je ponoči, podnevi pa se vkoplje v pesek. Hrani se z malimi živalcami iz dna kot so kozice, ribice in ikre. Nima zračnega mehurja.
Živi v plitki vodi z peščenim dnom vzdolž celega Jadrana. Je malo manj razširjen od ostalih paukov.

(Skuš, Skušarelica, škombar,…)

(Scomber scombrus)

Angl.: Mackerel
Nem.: Makrele
Fanc.: Maquereau
Ital.: Scombro

Pripada družini skuš (Scombridae). Doseže dolžino 45cm in težo 0,9 kg. Telo ima vretenasto, z zašiljenim prednjim in zadnjim delom trupa. Repna plavut je razvita, medtem ko so ostale pralvuti srednje razvite. Telo ima brez lusk. Barve je z zgornje strani modra ali temno modrikasto zelene. Na telesu ima do trideset vertikalnih črnih valovitih prog. S trebušne strani je srebrno bela. Mresti se konec jeseni in v prvi polovici zime. Na mrestenje odhaja do 250 metrov globoko. POleti se drži bližje površini, medtem ko gre pozimi globlje. Je odličen plavalec in je precej požrešna. Zaradi tega je kar naprej v gibanju. Živi v velikih jatah. Hrani se z manjšimi ribami in njihovimi ikrami, planktonskimi črvički in rakci.

Razprostranjena je po vzhodnem Atlantiku od kanarskih otokov pa čisto do severa Norveške. V Mediteranu in Jadranu je prisotna povsod.

Je pelagijska riba in se zato drži odprtega morja in zunanjih delov otokov ki gledajo na odprto morje. Največje koncentracije skuš so v letnih mesecih v Kvarneriču, Reškem zalivu, Virskem morju in v Kornatskem arhipelagu. Kdaj pa kdaj zaide tudi blizu ustij rek.

Športni ribiči jo največ lovimo na panulo. Ujame se jo lahko tudi na kakšnih rtih iz obale. Pa tudi z lovom iz mirujočega čolna. Če naletimo na jato imamo lahko dober ulov, ker so požrešne jih lahko tudi več hrakti popade trneke na sistemu.

Najboljše so počene na žaru, pa tudi ocvrte na plinu niso za preč. Kot vse plave ribe so najboljše, če so pripravljene čim prej po ujetju. Lahko jih tudi mariniramo, v tem primeru zdržijo tudi nekaj dni.

(Plavica, Lancarda, skuša bjelica)

Angl.: Spanish mackerel
Nem.: Spaniche makrele
Franc.: Maquerean espagnol
Ital.: Scombro

Lokarda je precej podobna skuši in ju nepoznavalec kaj lahko zamenja. Je plava riba, prav tako kot njena sorodnica Skuša. Obedve se lovita na isti način in sta obe enako dobre za jesti. Kaj še, če so borbene ne vem. ampak sklepal da so, vsaj glede na njihove večje sorodnice Palamide.

Pripada družini skuš (Scombridae). Zraste do 45cm dolžine in doseže težo do 1,10kg. Ampak srednja lovna teža je nekje 0,20kg. Ima vretenasto izdolženo telo z gladko kožo brez lusk. Glava je dolga z šiljastim gobčkom. Plavuti ima srednje razvite repna plavut pa je solidno razvita.
Barve je z hrbtne strani modrikasto zelenkaste z črnimi progami in pegami. S trebušne strani pa je srebrno bele barve z zelenkasto sivimi pegami.
Mresti se konec poletja in v začetku jeseni. Prebivališča Lokard se pokrivajo z Sardelinimi. Je pelagijska riba in je neodvisna od globine morja. Tako se jo lahko najde skoraj povsod.

V Jadranu je razprostranjena povsod ampak najraje se zadržuje okoli raznih grebenov in čeri na bolj odprtem morju. Najbolj poznana lovišča so okoli zunanjih otokov kot so Vis, Dugi otok, Premuda in Mljet. Stalno je prisotna tudi okoli Palagruže, Biševa in Jabuke. Spomladi pa se približa tudi obali in kanalom med otoki.

Lovi se jo največ na lahko panulo (glej tehnike ribolova). Pa če bližje obali se jo da tudi z obale ujet na plovec, lahki odmet ali z spinanjem. Najboljša vaba naj bi bila sardela brez kosti.

Meso je zelo dobro, čeprav je skuša nekaj boljša od Lokarde. Ker je zelo hranljiva riba so jo ponavadi jedli pred kakšnimi večjimi fizičnimi napori kot je ribolov, delo na polju itd…
Kot vsa plava riba je najbolj okusna še isti dan, ko jo ujamem in spečemo. Najboljša je pečena na žaru, lahko se jo tudi marinira, v tem primeru je dobra tudi do nekaj dni po pripravi.

Spadajo v družino listov (Soleidae).  V Jadranu pa naj bi jih živelo okoli 26 vrst.

Za vse je značilno, da so prilagojeni za življenje na morskem dnu. Obe očesi imajo na eni, zgornji, strani. Usta imajo ukrivljena in s tem prilagojena svojemu načinu življenja. Z enim bokom so vedno obrnjene proti dnu, zato tista stran nima razvite pigmentacije in so po njej popolnoma beli. Druga stran, ki gleda navzgor pa je dobila sposobnost prilagajanja barv okolju in se tako morski list s pomočjo te sposobnosti lahko barvno prilagodi skoraj vsakemi podlagi. Ko se list nekje ustavi in se še malo vkoplje v pesek postane praktično neviden, ker koža privzame vzorec in barvo okolice iz peska pa mu štrlijo samo oči. Lahko plavate mimo njega, pa ga najbrž ne boste videli, sploh če bo miroval in čakal da greste mimo. Ni pa od izvalitve list vezan na dno, v Lavrarnem (ličinka) stadiju, živi pelagijsko, v prosti vodi, takrat ima oči normalno na obeh straneh, ko pa se spusti na dno pride do preobrazbe. Zrastejo do 50 cm in teže 1 kg. Mrestijo se konec jeseni in v prvi polovici zime.

Hranijo se z rakci, čvi, iglokožci in nekatere vrste tudi z ribami.

Živie na peščenem, prodnatem in muljastem dnu. Razprostranjeni so po celem Jadranu od plitvin pa do globin 250 metrov. Najgosteje so naseljeni okoli rečnih ustij. Najbogatejša lovišča so ob zahodni obali Istre, Novigradsko morje, ustji rek Neretve in Cetine.

O samem lovu ni kaj dosti povedati. Lovijo jih predvsem z mrežami, v Istri pa predvsem z mrežami listaricami. Mi, rekreacijski in športni ribiči, jih ujamemo bolj slučajno kot namensko. Če bi ga že šel lovit bi lovil na način grund.

Ker mislim, da je navadni list najbolj pogost izmed vseh bom navedel latinsko ime zanj, nekaj imen, ki so razširjena na vzhodnem jadranu, ter tudi nekaj tujih imen

Latinsko: Solea Vulgaris
Hrvaško: Soja, zalistak, splatuša, šfoja, obični list
Angl.: Common sole
Franc.: Sole commune
Nem.:Seezunge
Ital.: Sogliola commune

Meso ima mehko in nežno. V prehrani je zelo cenjen. Največ ga kuhajo, pražijo ali pečejo na žaru.

Količina za 5 oseb:

1,5 kg klapavic, 1 dl olja, šopek drobnjaka, 2 dl belega vina, maslena kroglica(5 dag malsa, 2-3 dg moke), pol limone, peteršilj, po okusu soli in popra.

Preden se lotie tega recepta preverite, če so klapavice žive!

Klapavice očistimo,  jih operemo in z lupino vred tložimo v kozico. Dodamo sesekljan drobnjak, olje in vino. Pokrijemo in dušimo tako dolgo, da se školjke odpro.  nato jim odstranimo lupine. Dodamo masleno kroglico, limonin sok, in poper.  Po potrebi prilijemo še malo ribje osnove. Dušimo 6-8 minut. jed mora biti primerno gostljata.

Dober tek!